V zadnjem času so odkrili nova biološka zdravila za zdravljenje trdovratnih oblik bolezni, predvsem Crohnove bolezni. Na našem tržišču je zdravilo infliximab (Remicade), ki se daje v obliki infuzije. Zdravilo je zelo učinkovito, vendar pa ga je treba uporabljati skrajno previdno zaradi možnih resnejših stranskih učinkov. Novejše biološko zdravilo je natalizumab, ki pa je zaenkrat še v fazi kliničnega preizkušanja (raziskave o učinkovitosti in stranskih učinkih natalizumaba še potekajo).
Pomembno je tudi odkritje novejših seroloških označevalcev KVČB. Gre za različna protitelesa, ki jih lahko dokažemo v krvi bolnikov s CB ali UK. Njihova določitev nam je v pomoč pri postavitvi diagnoze. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo se lahko v krvi pojavijo ASCA in PAB protitelesa, pri bolnikih z ulceroznim kolitisom pa ANCA in GAB protitelesa. Nekaterim bolnikom pa omenjenih protiteles v krvi ne dokažemo.
V letu 2001 sta dve neodvisni skupini znanstvenikov (ameriška in francoska) skoraj istočasno odkrili gen NOD2/CARD15 , ki je odgovoren za nastanek Crohnove bolezni. Gre za velik napredek v razumevanju nastanka Crohnove bolezni. Z določanjem sprememb (mutacij) v tem genu pa se začenja obdobje, ko lahko z genetskimi preiskavami potrdimo nejasno diagnozo KVČB. Še vedno pa ni povsem pojasnjeno kako mutacije tega gena privedejo do nastanka Crohnove bolezni. Poleg omenjenega gena pa v nastanku bolezni sodelujejo tudi drugi, do sedaj še neraziskani geni. Tako za CB kot UK še vedno velja, da sta poligenski bolezni. Prav na področju genetike KVČB potekajo številne raziskave in verjetno bomo kmalu priča odkritjem novih genov, predvsem za ulcerozni kolitis, kjer genetske raziskave do sedaj še niso bile tako uspešne kot pri Crohnovi bolezni.
Zelo zanimivo pa je tudi odkritje, da lahko okužba s črevesnimi paraziti predstavlja zaščitni dejavnik za razvoj KVČB. Poskusi na živalih so dokazali uspešnost zdravljenja Crohnove bolezni z jajčeci parazitov. Raziskave zdravljenja z jajčeci parazitov pri ljudeh (bolnikih s KVČB) se že začenjajo. Spremljali bomo te zanimive raziskave in poročali o izsledkih.
POMEN PREHRANE PRI KRONIČNI VNETNI ČREVESNI BOLEZNI - povzetek in poročilo s srečanja dne 2.12.2005
Glavni namen tokratnega srečanja je bil predstaviti nove smernice zdrave, varovalne prehrane pri kronični vnetni črevesni bolezni.
Vrsto let je prevladovalo mnenje, da hrana nima vpliva na kronično vnetno črevesno bolezen, za to področje ni bilo nobenega znanstvenega zanimanja. V zadnjih štirih, petih letih pa se je izrazito povečalo zanimanje za preučevanje dejavnikov prehrane, ki bi imeli pomen v razvoju ter poteku bolezni.
Zelo pomembno je bilo spoznanje, da stroga KOLITIČNA DIETA bolnikom bolj škodi kot koristi. Nove smernice zdrave, varovalne prehrane zastarela načela »kolitične diete« namreč povsem opuščajo. Raziskave so pokazale, da so bili bolniki, ki so upoštevali »kolitično dieto«, pogosto podhranjeni. Bolniki pa niso bili le splošno kalorično in beljakovinsko podhranjeni , temveč so imeli tudi specifične prehranske primanjkljaje (predvsem pomanjkanje vitaminov, mineralov, oligoelementov…), kar je dodatno oslabilo imunski sistem in vodilo v poslabšanje bolezenskega stanja.
Srečanja se je udeležilo več kot dvesto bolnikov iz vse Slovenije. Prim. prof. dr. Dušanka Mičetić-Turk, dr. med. je osvetlila pomen probiotikov, prebiotikov in antioksidantov v prehrani bolnikov z vnetjem črevesa. Mag. Nada Rotovnik-Kozjek, dr. med., predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano, je opozorila na pravilno prehranjevanje pri katabolnih stanjih, ki spremljajo kronične bolezni. Prim. Cvetka Pernat, dr. med. je predstavila sodobne smernice zdrave in pravilne prehrane pri kronični vnetni črevesni bolezni, predsednica društva asist. mag. Darja Urlep pa je poudarila vlogo enteralne prehrane kot primarne in sekundarne terapije pri kronični vnetni črevesni bolezni.
Diskusija je bila živahna, bolniki so predstavili svoje izkušnje s prehranjevanjem in izrazili zadovoljstvo, da so se seznanili z novimi smernicami zdrave prehrane. Po strokovnem delu je sledilo veselo druženje ob zabavnem programu ter preizkušanju zdravih prehranskih izdelkov. Ogledali pa so si lahko tudi razstavo umetniških izdelkov naših najmlajših bolnikov, članov društva.
Na srečanju so bile poudarjene naslednje smernice zdrave, pravilne prehrane ter naslednja navodila:
- uživaj čim bolj zdravo, pestro, mešano hrano, da boš zaužil prav vse potrebne
- zdravilne sestavine hrane
- seveda se je potrebno izogibati začinjenim, papriciranim, težje prebavljivim, predvsem pa mastnim jedem
- obroki hrane naj bodo enakomerno razporejeni preko dneva (najmanj pet dnevnih obrokov hrane)
- ne pozabi na izdaten zajtrk
- vsaj en obrok naj bo topel (zaželena sta dva topla obroka)
- hrano dobro prežveči
- uživaj mlečne izdelke (v kolikor ne preneseš mleka, uživaj mlečne izdelke - jogurt, sir, skuto..)
- zaželeno je uživanje probiotičnih jogurtov – vsaj 1-2 dnevno!
- poskušaj uživati čim več svežega sadja – sam poskusi katero sadje ti odgovarja in ti ne povzroča težav (sadje prej olupi). Nobeni nadomestni vitamini ne morejo nadomestiti svežega sadja in zelenjave v prehrani!
- uživaj zdrave 100% sadne sokove brez konzervansov, umetnih barvil (ugotovi kateri ti ustrezajo: sok rdeče pese, korenčkov, paradižnikov sok, sok iz mešanega sadja). Sokove si lahko sam pripraviš iz svežega sadja in zelenjave!
- poskušaj uživati čim več zelenjave, ne le kuhane, tudi surove (velja enako kot za sadje – sam ugotovi katera zelenjava ti odgovarja)
- včasih boš imel obdobja, ko ti bo odgovarjala določena vrsta zelenjave in sadja, nato obdobja, ko ti bo ista vrsta povzročala težave – zato poskušaj vedno znova – morda je že napočil čas, ko ti bo določeno sadje, zelenjava zopet ustrezala.
- poskušaj najti zdravo, ekološko (biološko) pridelano hrano
- uživaj tako belo kot rdeče meso
- zelo pomembno je zaužiti dovolj beljakovin!! (meso, ribe, mlečni izdelki)
- čim večkrat si privošči ribe, ki vsebujejo zdravilne omega-3-maščobne kisline (ki zmanjšujejo vnetje črevesja) – vsaj 2x tedensko!
Torej – prehranjevanje bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo se pomembneje ne razlikuje od zdrave, pravilne in varovalne prehrane, ki naj bi jo užival vsak človek.
Asist. mag. Darja Urlep, dr. med.